Sabljanje je v zgodovini človeštva že zelo dolgo prisotno. Služilo je preživetju, visoki družbi, modi, vzgoji in na koncu športu. S pojavom rapirja dobimo tudi prve šole oziroma sisteme uporabe orožja. Prva taka šola je bila španska, kasneje pa sta se razvili še italijanska in francoska šola. V 19. stoletju se uporaba mečev v vojaške namene preneha. Civilisti so nadaljevali z vadbo sabljanja zaradi tradicije. Leta 1896 vključijo sabljanje na prve olimpijske igre. Na OI tekmujejo v moškem floretu in sablji. Sabljanje je eden od samo štirih športov, ki so bili na vseh OI.
Ko vidimo dejavnost športnika v sabljaški borbi, opazimo naslednje značilnosti njegovih dejanj:
- hitrost
- nepričakovane spremembe smeri in samih akcij
- krepitev kardiovaskularnega sistema.
Pri sabljanju je izredno pomembna natančnost gibanja, ki mora biti povrhu še hitro izvedena. Gibanje telesa, rok, prstov in nog moti natančnost sabljača na borilni stezi. Natančnost gibanja in zadevanje zahteva od sabljača visoko stopnjo koordiniranosti, ker mora nenehno reagirati na nepričakovane akcije in dejanja nasprotnika. Borba zahteva hitro ocenjevanje situacije in v istem trenutku izkoriščanje vseh borilnih sredstev, ki ustrezajo situaciji.
ZGRADBA TRENINGA
V našem Sabljaškem klubu v Ljubljani se zgradba in vsebina treninga razlikuje med posameznimi skupinami. Začetniška skupina ne vadi po istem programu kot nadaljevalna skupina ali skupina tekmovalcev, drugačen program se izvaja tudi v rekreativni skupini v katero se praviloma vključujejo odrasle osebe, ki nimajo nikakršnega predznanja in se s sabljanjem na naših treningih srečajo prvič.
Osnovna zgradba treninga za začetniške skupine zgleda približno takole:
Uvodni del ure je namenjen ogrevanju in dvigovanju telesne temperature, običajno se v tem delu treninga čas posveti različnim igram ter aktivnemu razgibavanju in raztezanju.
V glavnem delu se najprej posvetimo učenju osnovnega sabljaškega položaja in gibanja v sabljaški preži. Z gibanjem nog izvajamo korake, izpade, skoke in fleš. Težavnost vaj se tekom tečaja stopnjuje. Ko osvojimo osnovni položaj in gibanje se lotimo dela z orožjem. Najprej se naučimo držanja orožja, kamor sodi tudi obvladovanje različnih položajev z roko. Sledi učenje akcij napada in obrambe z orožjem. Začnemo z osnovnimi akcijami, kot so direktni zadetki brez povezave z orožjem nasprotnika. Zatem pridejo na vrsto zadetki s povezavo, kot so veze, udarci, opozicije itd. Pri obrambah se najprej naučimo direktne obrambe, nato krožne in polkrožne obrambe, sestavljene obrambe in protinapade.
Uro zaključimo z borbami v katerih skušamo uporabiti napade in obrambe, ki smo jih vadili tisti dan.
URNIK TRENINGOV:
https://sportnodrustvo-tabor.si/ceniki-in-urniki
UČINKI VADBE:
Intenzivno gibanje, kjer je prisotno nenehno spreminjanje smeri in hitrosti pomeni obremenitev kardiovaskularnega sistema, kar vpliva na njegovo krepitev. Natančnost gibanja je pogojena z umirjenostjo in koncentracijo, kar pozitivno vpliva na psihične in mentalne sposobnosti. Ugotovili so tudi, da obvladovanje emocionalnih stanj med borbo pozitivno vpliva na pripravljenost osebe na stresne situacije v življenju. Gre torej za celovito urjenje telesa, uma in duha.
KOMU JE VADBA NAMENJENA:
Vadba je primerna za vse starostne skupine (otroke od 6 let dalje, mladostnike, odrasle), moške in ženske, skratka za vse, ki jih sabljanje zanima in se želijo preizkusiti v tej športni panogi. Predznanje ni potrebno!
OBVEZNA OPREMA: Čisti športni copati za v dvorano, športna oblačila (spodnji del trenirke, kratka majica). Vso opremo za sabljanje (masko, floret, obleko,…) prve tri mesece dobite pri nas.
Obiščite nas v nastarejšem sabljaškem klubu v Ljubljani!
Zato ker,
- smo sabljaški klub s tradicijo, Sabljaška sekcija Tabor je bila ustanovljena leta 1952
- ponujamo programe za vse – otroke, mladostnike in odrasle
- smo strokovni in inovativni
- ponujamo rekreativne in tekmovalne programe
- bomo poskrbeli, da vam bo vadba v zadovoljstvo
- znamo sabljanje približati svojim uporabnikom
- sabljanje v Ljubljani še nikoli ni bilo tako dostopno
- se nenehno učimo od svojih uporabnikov
- smo največji in najstarejši sabljaški klub v Ljubljani
- si sabljaško opremo prve tri mesece lahko sposodite pri nas brezplačno
- smo tukaj za vas
Dandanes vitezov ni več. Srednjeveški branilci časti, zaščitniki siromašnih so pozabljeni. Pri sodobnem človeku so nekoč epsko opisani dvoboji in branjenje časti potonili v pozabo. Spomin nanje obudi le ogled filmov ali prebiranje literature. Duh vitezov in dvobojev pa vendarle ni umrl, danes nadaljuje to tradicijo moderno športno sabljanje. Sabljanje ima kot moderni šport šele sto letno tradicijo, vendar sežejo korenine sabljanja v preteklost leta 1500.
V letu 2017 bo Športno društvo Tabor praznovalo 110 obletnico nastanka društva, ki se je razvijalo od Sokolskega društva preko društva Partizan Tabor do današnje organizacije, ki je med drugim postala tudi ena izmed pomembnih in perspektivnih sabljaških centrov v Sloveniji. Letos mineva 62 let, kar je pokojni mojster Rudolf Cvetko po drugi svetovni vojni spet zbral svoje učence in ponovno pričel z nasilno prekinjenim delom vzgoje mladih sabljačev. Rudolf Cvetko je svoje zadnje ustvarjalno obdobje preživel na Taboru in dal slovenskemu sabljanju zgodovinski pomen z uspehi: prvo slovensko olimpijsko kolajno srebro v Stockholmu leta 1912, naslov evropskega prvaka, vrsto bleščečih tekmovalnih uspehov in zavest, da se ukvarjamo s pomembno vejo človeške kulture. Cvetkovi učenci so slovensko sabljanje dvignili na višji nivo, saj so se z novimi razmerami in tehničnim napredkom tudi za sabljanje pričeli novi časi.
Na Taboru so sabljači vztrajali predvsem po zaslugi dveh trenerjev, ki sta si skozi prihajajoča obdobja podajala roko odgovornosti in problemov napredka. Zoran Cvetkovič je prvi prevzel krmilo iz rok mojstra Cvetka. Sabljaško sekcijo Tabor je vodil do leta 1976, ko se je z vlogo glavnega trenerja v sabljaškem klubu, v za sabljanje precej nehvaležnih časih, spopadel Boris Hladnik in jo uspešno obdržal do konca osemdesetih let. V letu 1978 se je Sekcija notranje reorganizirala in dobila prvega predsednika. Rafael Nemec je na tem mestu ostal do maja leta 1997, polnih dvajset let. V to obdobje sodijo prvi poskusi organiziranja dela z najmlajšimi sabljači, ko sta Boris Hladnik in Rafael Nemec organizirala eno izmed prvih šolskih Sabljaških sekcij, kar se je dolgoročno pokazalo kot pravilna usmeritev tudi v današnjih dneh.
S pomočjo starejših članov, jugoslovanskih reprezentantov Boruta Staniča, Bojana Werniga in Janka Plevnika je sabljanje na Taboru doživljalo nove vzpone do konca osemdesetih let, na tekmovalnem in tudi organizacijskem področju. V teh časih je bila Sabljaška sekcija eden izmed močnejših sabljaških klubov v Ljubljani in Sloveniji ter tudi bivši skupni državi. V času osamosvojitve Slovenije se je s pomočjo članov Sabljaške sekcije Tabor, predvsem Boruta Staniča slovenska sabljaška zveza osamosvojila in se kot polnopravna članica pridružila Mednarodni sabljaški zvezi, Evropski sabljaški Uniji ter bila med ustanovnimi članicami Olimpijskega komiteja Slovenije.
Tako kot v preteklosti tudi danes Sabljaško sekcijo ohranjajo pri življenju predvsem njeni starejši člani. Vlogo trenerjev sta po odhodu Zorana Cvetkoviča, leta 2004 prevzela Matevž Cvetkovič in Aljoša Cetinski ter sekcijo preimenovala v Sabljaško sekcijo Duel Tabor. Oba trenerja sta bila člana slovenske sabljaške reprezentance in večkratna državna prvaka. V letošnji sezoni smo praznovali 10 obletnico prevzema Sabljaške sekcije in z veseljem lahko potrdimo, da sekcija še nikoli v svoji zgodovini ni bila močnejša in številčnejša.
Sabljaška klub Tabor Ljubljana danes šteje okoli 100 članov in je največji sabljaški klub v Ljubljani. S svojimi programi skušamo zadovoljiti različne potrebe. Otrokom od 6. leta dalje ponujamo začetniške tečaje, kasneje pa se lahko odločijo ali bodo svojo športno pot nadaljevali v okviru rekreativnih ali tekmovalnih programov. Že vrsto let svojim uporabnikom ponujamo rekreativne tečaje za odrasle, ki so namenjeni vsem, ne glede na starost in fizično pripravljenost. V panogi floret osvajamo večino naslovov državnih prvakov, prav tako so naši tekmovalci redni člani slovenske sabljaške reprezentance.
Ponosni smo na tradicijo in delo, ki ga opravljamo, kar skušamo dokazati vsak dan v dvoranah Športnega društva Tabor.
Generacije se menjajo, ljudje prihajajo in odhajajo, vsak pa pusti pečat in svojo opeko v trdni sabljaški stavbi, svojo senco med borilnimi stezami in svoje ime v slovenski sabljaški zgodovini. Sabljaška sekcija Tabor Ljubljana in z njo vsi bivši in sedanji člani je in ostaja eno izmed velikih poglavij in imen slovenskega športa.
